V Krajevni skupnosti Begunje na Gorenjskem je bila v torek 30. junija sklicana 2. izredna seja sveta Krajevne skupnosti Begunje, na katero so bili poleg članov sveta povabljeni tudi predstavniki občine, psihiatrične bolnišnice, organizacij v kraju ter krajanke in krajani. Namen srečanja je bil pridobiti informacije iz prve roke o izvedni popolni zapori regionalne ceste Begunje–Tržič ter odpreti razpravo o vplivih na življenje v kraju in možnih rešitvah.
Seja je bila sklicana zaradi dejstva, da lokalno prebivalstvo Begunj in okolice ni bila pravočasno obveščena o načrtovani zapori. Večina krajanov je za zaporo izvedela šele ob postavitvi obvestilnih tabel, kar je povzročilo številne nejasnosti in buren odziv v lokalnem okolju. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je pravčasno in jasno obveščanje bistven element sodelovanja, saj omogoča ustrezno pripravo in prilagoditev na spremembe.
Predstavnik bolnišnice je pojasnil, da gre za nujna sanacijska dela po poplavah 2023 na objektu kulturnega pomena, ki vključujejo zahtevne gradbene posege, kot so izkopi, zaščita objekta in obnova strehe. Zaradi narave del je popolna zapora ceste v določenih fazah neizogibna. Poudarjeno je bilo, da so bili vsi formalni postopki pridobivanja soglasij izvedeni, vendar očitno komunikacija z lokalnim okoljem ni bila zadostna, kar je vplivalo na razumevanje in sprejemanje situacije. V razpravi so sodelovali tudi posamezniki iz lokalnega okolja. Razprava je bila mestoma intenzivna, kar odraža resnost situacije in neposreden vpliv na življenje krajanov. Predsednica Krajevne skupnosti je večkrat poudarila pomen mirnega in konstruktivnega dialoga ter usmerjala pogovor v iskanje rešitev. Krajani so v razpravi izpostavili številne konkretne vplive zapore na vsakdanje življenje. Med najpogosteje omenjenimi so bili povečana obremenitev lokalnih cest, težave pri srečevanju vozil na ozkih odsekih, podaljšane poti ter časovne zamude, vpliv na dostopnost do delovnih mest, težave gospodarstva, lokalnih podjetij, storitev in turizma ter težave z organizacijo javnega prevoza. Izpostavljena je bila tudi varnost, predvsem za pešce in kolesarje, ter dejstvo, da trenutna prometna ureditev predstavlja dodatno obremenitev za lokalno infrastrukturo.
Eden od razpravljavcev je poudaril pomen pravočasne in neposredne komunikacije z lokalno skupnostjo ter izpostavil, da bi bilo pri tako pomembnem projektu nujno zagotoviti boljšo vključenost krajanov že v zgodnji fazi načrtovanja. Drug razpravljavec je opozoril na vpliv zapore na gospodarstvo in turistično dejavnost ter poudaril potrebo po hitrih, praktičnih rešitvah, ki bi omogočile čim bolj normalno delovanje v času zapore. V razpravi je bilo posebej izpostavljeno tudi vprašanje intervencijskih poti in zagotavljanja dostopa v nujnih primerih. Opozorjeno je bilo, da se ob obstoječih prometnih ureditvah lahko bistveno podaljša odzivni čas intervencijskih služb, kar je še posebej kritično v primerih, kot so požari, prometne nesreče ali nujna medicinska stanja. V takšnih situacijah lahko vsaka minuta predstavlja pomembno razliko. Poveljnik gasilskega društva Begunje je izpostavil, da je v teh razmerah nujno zagotoviti čim boljšo prevoznost za nujne službe. Župnik je opozoril na vpliv posegov in vibracij na gradbišu na stabilnost 250 let stare cerkve sv. Urha v Begunjah, katera ima kar 26 metrski zvonik. Morebitne poškodbe temljev bi lahko vodile v porušitev zvonika in posledično katastrofo. Prav tako je poudaril, da tudi župnišče, kot prvi sosed bolnišnice z načrtovano zaporo ni bilo seznanjeno. Razpravljavci so poudarili, da je pri takšnih posegih pomembno celovito upoštevati širši prostor in njegove posebnosti. Članica sveta Krajevne skupnosti Begunje za območje Podgore je izpostavila problematiko dostopa do Podgore in obvoznih poti ob zaporah državne ceste. Opozorila je, da so trenutno kot ustrezni obvozi predvidene le daljše relacije prek Radovljice, Podnarta, Podbrezij in Tržiča, kar za krajane predstavlja veliko obremenitev. Kot možna rešitev je bila omenjena tudi uporaba avtoceste, vendar dodatni stroški zaradi uporabe avtoceste ne bi smeli bremeniti prebivalcev. Za prihodnje primere je predlagala ureditev ustreznih obvoznih povezav znotraj območja občine, ki bi omogočale varnejši in bolj neposreden dostop do vasi pod Dobrčo.
Med sejo je svoja pojasnila o poteku postopkov in odgovornostih posameznih deležnikov podal tudi župan. Poudaril je, da na območju Begunj v zadnjem času potekajo številni projekti, povezani predvsem s sanacijo po poplavah in drugimi infrastrukturnimi posegi. Pri tem s strani krajevne skupnosti dodajamo, da večji del aktivnosti poteka pod okriljem države in o delih dokler se ne začnejo na terenu nismo seznanjeni. S strani krajanov je bilo izpostavljeno pomanjkljivo obveščanje s strani občine. Izpostavili so tudi, da je bilo na izrednem sestanku na občini, sklicanem 24. junija, torej dan po postavitvi prometne signalizacije, predsednici Krajevne skupnosti predstavljeno stanje, ki ni v celoti sovpadalo z informacijami, ki so bile kasneje javno dostopne. Prisotne in župana so seznanili tudi z dejstvom, da so odločbo o zapori ceste zasledili na spletni strani sosednje občine Tržič, kjer je jasno navedeno, da je bila občina Radovljica o zapori z uradnim dopisom obveščena že v maju, ter prosili za pojasnila. Seje župan ni spremljal do konca in jo je zapustil pred zaključkom razprave.
Vsi udeleženci so se strinjali, da je za prihodnost ključnega pomena boljše sodelovanje in redna komunikacija. Podali so tudi več konkretnih predlogov za izboljšanje situacije. Med njimi so bili izboljšanje prometne signalizacije in usmerjanja prometa, prisotnost oseb za usmerjanje prometa na ključnih točkah, možnost delnega odpiranja ceste v času, ko gradbena dela to dopuščajo, uvedba enosmernega režima na določenih odsekih ter tehnične rešitve za izboljšanje pretočnosti prometa. Omenjene so bile tudi možnosti prilagoditve javnega prevoza, organizacije nadomestnih prevozov ter dodatnega obveščanja uporabnikov cest. Predstavniki bolnišnice so izrazili pripravljenost za redno obveščanje o časovnici poteka del in zapore ter za prilagajanje izvedbe del v okviru varnostnih možnosti, kjer bo to mogoče. Krajevna skupnost bo te informacije posredovala krajanom in zbirala ter posredovala dodatne predloge ter pobude iz lokalnega okolja. Za sredo 1. julija je načrtovan in sklican sestanek in ogled gradbišča v Psihiatrični bolnišnici Begunje, na katerega je zdaj vabljena tudi Krajevna skupnost Begunje. Na tem srečanju bodo predstavniki krajevne skupnosti pristojnim predali predloge in pobude, ki so bile oblikovane na seji, z namenom, da se čim hitreje pristopi k iskanju in izvedbi konkretnih rešitev.
Ob vsem tem želimo poudariti, da Krajevna skupnost Begunje in krajani razumemo nujnost izvedbe del in sanacije v bolnišnici, ter pomen zagotavljanja varnosti tako za uporabnike ceste kot za širše okolje. Hkrati si aktivno prizadevamo, da bi se stanje za lokalne prebivalce v največji možni meri normaliziralo ter da bi bila zapora za kraj čim manj moteča. Želimo si odprto in sprotno komunikacijo, da bomo lahko v sodelovanju z vsemi deležniki tudi v prihodnje iskali rešitve, ki bodo upoštevale tako varnost kot tudi vsakodnevne potrebe krajanov. Na koncu pa velja poudariti, da bi se z bolj pravočasnim in jasnim obveščanjem lokalne skupnosti lahko izognili večjemu delu slabe volje, ki se je v zadnjih dneh pojavila med krajani.
Z novimi informacijami, dogovori in ukrepi vas obvestimo takoj, ko jih prejmemo, z željo, da skupaj čim lažje prebrodimo to obdobje.
S spoštovanjem Krajevna skupnost Begunje