V Poljčah je v torek 22. septembra potekala razširjena seja svetov Krajevnih skupnosti Begunje na Gorenjskem in Lesce, namenjena pregledu stanja popoplavne sanacije po vodni ujmi avgusta 2023 ter razpravi o nadaljnjih korakih za izboljšanje poplavne varnosti na delu območju občine Radovljica, ki obsega obe krajevne skupnosti. Seje se je udeležilo več kot 60 krajanov, med katerimi so bili tudi člani obeh svetov krajevnih skupnosti, občinski svetniki, predstavniki društev in zainteresiranih občanov, kar kaže na velik interes javnosti za potek sanacije in prihodnje načrte na tem območju. Na seji smo pogrešali prisotnost župana, predstavnikov občinske uprave in predstavnikov pristojnih inštitucij.
Uvodoma smo se prisotni spomnili dogodkov iz avgusta 2023, ko so močne padavine povzročile obsežne poplave, plazove in poškodbe infrastrukture na območjih Begunj, Poljč, Drage, Podgore, Hlebc in drugih naselij. Posebej je bilo izpostavljeno izjemno delo gasilcev, civilne zaščite, prostovoljcev in krajanov, ki so v prvih dneh po ujmi pomagali pri reševanju ljudi, zaščiti objektov in odpravljanju posledic naravne nesreče. Osrednji namen seje pa ni bil odločanje in razpravljanje o posameznih projektih, temveč pridobitev jasnejših informacij o poteku sanacije. Udeleženci so želeli odgovore predvsem na vprašanja:
- kaj je bilo po poplavah že izvedeno,
- kateri projekti se trenutno izvajajo,
- kateri ukrepi so še v pripravi,
- kdo je odgovoren za posamezne naloge,
- kakšni so realni nadaljnji koraki in roki izvedbe.
Predsednici obeh krajevnih skupnosti sta poudarili, da krajani pogrešajo predvsem redno in pravočasno obveščanje. Ljudje nas namreč vsakodnevno sprašujejo, v kateri fazi so posamezni projekti, kakšni ukrepi so predvideni in kdaj lahko pričakujejo konkretne rešitve na najbolj ogroženih območjih.
Pregled dosedanjih aktivnosti
Predstavili smo stanje na področju sanacije vodotokov, cest, mostov, plazov in komunalne infrastrukture, ki smo ga zaznali na terenu. Izpostavljeni so bili posegi na območjih Begunjščice oziroma Zgoše, Blatnice, Krpina, Drage ter posamezni ukrepi na cestni in komunalni infrastrukturi. Opozorjeno je bilo, da so bili številni interventni ukrepi izvedeni hitro, dolgoročnejši projekti pa zahtevajo pripravo projektne dokumentacije, pridobivanje soglasij in usklajevanje med različnimi institucijami. Razloženo je bilo, da pri popoplavni sanaciji sodelujejo številni deležniki: država, Direkcija Republike Slovenije za vode, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, občina, projektanti, izvajalci in lastniki zemljišč. Zaradi številnih sodelujočih institucij so postopki pogosto zahtevni in dolgotrajni.
Odprta vprašanja in izzivi
V razpravi so krajani izpostavili več vprašanj, ki ostajajo odprta tudi po izvedenih sanacijskih ukrepih. Posebej je bilo poudarjeno vprašanje kakovosti izvedenih del in odgovornosti za njihovo izvedbo. Več razpravljavcev je opozorilo, da sanacija ne sme biti usmerjena zgolj v hitro odpravo posledic, temveč mora zagotavljati dolgoročno varnost območja tudi ob prihodnjih ujmah. Krajani so opozorili tudi na potrebo po celostnem pristopu. Več govorcev je poudarilo, da posamezni posegi na posameznih odsekih vodotokov sami po sebi ne bodo zadostovali, če ne bodo usklajeni po celotni dolžini vodotokov in povezani z ureditvijo območij dolvodno. Izpostavljeno je bilo vprašanje, ali so vodotoki in odvodni sistemi pripravljeni sprejeti povečane količine vode, ki jih bodo posamezni sanacijski ukrepi preusmerjali proti dolinskim območjem.
Posebna pozornost je bila namenjena območju Hlebc, celotni dolini Draga ter staremu mlinskemu potoku v Dragi, kjer so krajani opozorili na potrebo po dodatnih ukrepih. Razprava je zajela tudi problematiko plazov in hudourniških območij pod Dobrčo ter v Podgori, kjer krajani opozarjajo na potrebo po sistemskem pristopu in dolgoročnem načrtovanju. Med razpravo je bilo večkrat poudarjeno, da smo krajani tisti, ki najbolje poznamo domač teren in da bi morali biti zaradi tega vključeni že v faze načrtovanja posameznih rešitev.
Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje celovite ureditve vodotoka Blatnica. Udeleženci smo seznanili, da smo s strani župana prejeli vabilo, da bo 30. septembra na Občini Radovljica organizirana predstavitev strokovnih podlag in idejne zasnove urejanja vodotoka Blatnica za predstavnike obeh krajevnih skupnosti. Po pojasnilih na seji naj bi predstavitev zajemala ugotovitve hidrološke študije, predvidene rešitve za povečanje poplavne varnosti ter nadaljnje korake pri pripravi projektne dokumentacije idejne rešitve. Predstavniki krajevnih skupnosti so izrazili pričakovanje, da bodo pridobljene informacije predstavljene tudi širši javnosti ter da bodo krajani vključeni v nadaljnje razprave o rešitvah, ki bodo pomembno vplivale na območje Begunj, Poljč, Hlebc, Hraš in Studenčic.
Če strnemo, krajane zanimajo predvsem naslednja vprašanja:
- Kakšna je dolgoročna strategija zagotavljanja poplavne varnosti za območje KS Begunje in KS Lesce?
- Kako bodo med seboj povezani posamezni projekti na Blatnici, Begunjščici, v Dragi in na drugih kritičnih območjih?
- Kateri večji projekti so predvideni v letih 2027 in 2028?
- Kateri postopki trenutno najbolj vplivajo na čas izvedbe projektov?
- Kako bodo krajani v prihodnje obveščeni o poteku posameznih projektov?
- Ali bo vzpostavljen enoten javni pregled vseh projektov popoplavne sanacije na območju obeh krajevnih skupnosti?
- Na kakšen način bodo lahko krajani podajali predloge in pripombe v postopkih načrtovanja?
Pomen obveščanja in vključevanja krajanov
Osrednja ugotovitev večera je bila, da krajani ne pričakujemo takojšnjega zaključka vseh projektov, saj se zavedamo, da gre za dolgotrajno sanacijo. O načrtih in napredku posameznih projektov, pa želimo biti redno in pregledno obveščeni. Več govorcev je opozorilo, da informacije pogosto prihajajo pozno ali pa jih krajani sploh ne prejmemo, čeprav so posamezni dokumenti in poročila javno dostopni. Predstavljenih je bilo tudi več javnih virov informacij, ki jih obe krajevni skupnosti uporabljata za iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih dobivajo od krajanov. Med drugim smo izpostavili objave na spletni strani občine, zapisnike občinskih sej z odgovori na vprašanja in pobude svetnikov, spletni portal https://poplave2023.evode.si/. za spremljanje popoplavnih projektov ter poročila državnih institucij. Kljub temu smo se prisotni strinjali, da bi bilo smiselno vzpostaviti enoten in pregleden sistem spremljanja projektov sanacije vodotokov za območje KS Begunje in KS Lesce. Kot eden izmed predlogov je bila izpostavljena vzpostavitev javnega pregleda vseh popoplavnih projektov na občinski spletni strani, kjer bi bili za posamezne ukrepe jasno prikazani status izvedbe, odgovorni izvajalci, predvideni roki in načrotvani naslednji koraki.
Srečanje se je zaključilo s skupnim sporočilom, da so sodelovanje, odprta komunikacija in pravočasno obveščanje ključni pogoji za uspešno izvedbo popoplavne sanacije. Prisotni so izrazili pričakovanje, da bodo krajani tudi v prihodnje vključeni v razprave o projektih, ki pomembno vplivajo na razvoj, varnost in kakovost življenja na območju obeh krajevnih skupnosti.
S spoštovanjem
Krajevna skupnost Begunje na Gorenjskem in Krajevna skupnost Lesce